Mali Golak
Zgodnji zmenek s Pogačarjevo Ano (4 AM) in vožnja proti Predmeji (enaka smer kot Modrasovec dan poprej) v upanju, da ujameva sončni vzhod niso obrodili željenih sadov. Bila sva kakšno slabo uro prepozna, ampak lov na jutranjo svetlobo se je vseeno dokaj izplačal. Bukov gozd je v teh koncih izredno lep, še posebej v teh zimskih dnevih, ko je kontrast med debli in snegom kombiniran s sencami tako poudarjen.
Snega je bilo še zelo veliko (srečala sva tudi dva turna smučarja), čeprav je popoldne ozračje že zelo toplo in sneg postane moker in zdrizast (zjutraj je namreč zmrznjen). Na vrhu je tudi malo pihalo in ker sem bil brez rokavic, sem priganjal Ano, naj se že enkrat pobereva proti koči na tisto joto in p3r.
Ah, ze blog is back, all hail!
Za drugič pa manj bukev in več Ane, pa bo, ane? =)
Juhu! Vzklikam skupaj s Klemnom ob vrnitvi taprave oblike bloga! ;) In ga sprašujem, kaj ima proti bukvam. :P
Fine fotke, peta mi je sploh všeč, tisto, kjer sva oba gor, mi pa pošlji, priti pliz?
Se bom drugič potrudil, da bo še kakšna smreka vmes. :P
Sej zdej bo kmalu že čas za kam višje odrinit, letos kani biti zanimivo v gorah zaradi obilice snega.
Zdaj bo treba samo še podobo mal dodelat, da bo malo manj požrešna za digitalne mlinčke.
To, Jaka, to je tisto, na kar smo že nekaj časa čakali. Poleg pohvale pa še eno vprašanje. A tista trojka med p in r pomeni, da morajo biti trije v kompletu :-)))? A se nič ne bojiš policijske kontrole?
Ne, ponavadi je samo eden, da se varno pride do podna in da se varno odpelje domov. Po enem pivu, ki ga od koče do avtomobila že itak izšvicam, pa ja menda lahko peljem.