… je hrib (čeprav bi po imenu sklepali, da gre za goro), ki se dviga severno od Radeč na celih 884m nadmorske višine. Z vrha je dokaj dober razgled proti Boču, Pohorju in Kamniško Savinjskim Alpam.
Na pot sem se odpravil pozneje kot ponavadi in zamudil mehkejšo jutranjo svetlobo. Kljub temu je bil sprehod skozi pragozd sproščujoč in zanimiv, sploh ker so bukve že lepo ozelenele.
Pa imam še eno transverzalno točko. :)
Leeeepo!
Najbolj se mi dopade hrastovo perje, ampak manjka gor še kakšna žvalka!
Od kje, oziroma iz kje, pa je ta Klemen, ki ima toliko posebnih izrazov, da ga je največkrat kar teško razumeti (žvalka, kojci, žnoder, deljenje vrstic – no ja to slednje je lažje ugotovljivo :-). Zaželjen bi bil prevod, oziroma pojasnilo, vsaj pri nekaterih. Aja, če bi sledilo to, potem bi povedim odvzeli poseben čar, ki tiči v njih. Morda ta Klemko kar sam izdeluje nove izraze in pomenske zveze? Bogastvo jezika, ali inovativnost?
Hrastovi plodovi so pa menda ja že davno dozoreli in odpadli. Mi bo specialist za les prikimal? Pomlad je tu, čas začetka nove oživitve in oploditve. Podobno kot pri drugih živih organizmih. No ja, so tudi izjeme, pri nekaterih to traja kar neprekinjeno vse leto :-) .
Nja, žvalke so najbrž še spale, čeprav je vidno njihovo delo – nažrto hrastovo perje.
Pomoje v tem opisanem scenariju tudi waterproof ne bi pomagal … hailproof mogoče, waterproof pa ne. Je pa res, da bi mogoče s kakšnim Pentaxovim cenejšim modelom v tem primeru profitiral kakšno dobro fotko (my K10D comes to mind).
Sem pa na tem izletu imel srečo, kajti ko sem prišel do avta, se preobul in preoblekel, se je ulilo kot iz škafa.
Kar pa pravzaprav doda tisti “extra value”, da ne izgleda preveč kičasto.
Včeraj na Brdu sem imel pa zanimivo dogodivščino – sredi travnika je fino zagrmelo, nakar se je usula toča. Jaz pa v jok, ker je waterproof pri drugih rdečih tako drag.
Aja, žvalke so živali, jas pa sem domneval, da je bil mišljen želod.
Lepe! Sploh druga mi je noro všeč. Tale svetlo zelena gozda spomladi je tako fotogenična. Pa oblaki so tudi sodelovali. :)
Uf, potem si imel tudi srečo! Jaz sem imel enkrat podobno dogodivščino na poti s Sv. Primoža, ko se je par metrov pred avtom usula toča… No, jaz sem jo odnesel dobro, avto malo manj (se mu še zdaj pozna, hihi).
Imam občutek, da nas poleti spet čakajo podobne zadeve, bo treba pogruntati, kje je najvarnejše mesto za avto (in leče, nenazadnje, hehe).