Po približno petih letih sem se vrnil na Golico. Pot je bila še bežno v spominu zato mi zgodnja ura ni delala preveč težav. Ob vznožju sem se znašel ob petih zjutraj in krenil proti vrhu. Dobri dve uri kasneje pa sem že zmrzoval – na vrhu namreč ni bilo nič kaj prijetno, saj je iz avstrijske strani nesramno pihalo. Vseeno je bilo vreme dokaj naklonjeno za slikanje.
Črnobele me nekako ne prepričajo, barvne so pa lepe, sploh peta! Oblaki so ti fajn pomagali.
Se strinjam z Ano; tudi meni so barvne bolj všeč. In še enkrat se strinjam z Ano… peta je najboljša. Črnobela fotografija pri meni nekako bolj sede za portrete. Ali urbana naselja. Kakšno velemesto… čeprav mi je črnobela fotografija neprimerno bolj umetniška kot barvna. A so vse zanimive. Tvoje. Črnobele.