Napoved slabega vremena za srednjo in zahodno Slovenijo me je prisilila, da sem izbral transverzalno točko na Koroškem koncu. Kremžarjev vrh ni nič posebnega, kar se napora tiče (cca. 700m višinske razlike, dobra urca hoje za vešče pohodnike v eno smer), z vrha je razgled malce slabši, saj ga zastirajo drevesa. Če stopite malo nižje, kjer stoji koča, pa se dokaj lepo vidi na Uršljo goro in Slovenj Gradec. Ker je bilo na vrhu vetrovno in prilično mrzlo, sem se zatekel v kočo po štampiljko in pivo.
Na Martinovo soboto je bila koča ob dopoldanski uri presenetljivo prazna (zgodna ura najbrž), oskrbnika sta imela debato z lokalnim kovačem, ki je opravil s svojo dnevno dozo hoje in alkohola. Ob mojem vstopu je skozi svoje Cankarjeve brke postavil zanimivo uganko: “Koliko žebljev potrebuje dobro podkovan konj?”.
