Na Slemenovi Špici pa res že dolgo časa nisem bil in v nedeljo je bil tako lep dan, da sem se na vse zgodaj zjutraj odpravil na Vršič od koder sem potem odrinil na Sleme. Z ene strani obdan z Julijskimi Alpami, sem se zleknil na travi in pomalcal … aaaah divota.
Še kakšno uro prej in bi bilo najbrž popolno, nazaj grede sem se namreč počutil kot na Čopovi, le da na Čopovi ni potrebno vsakega mimoidočega pozdraviti. Na Vršiču pa tudi cela štala – pleha tolk, da se drek dela, polno mazohistov s kolesi in za nameček še motoristi, ki bi ti najraje kar pod kolesa zapeljali.
Noge sem pretegnil, svežega zraka sem se naužil in ni bilo ne preveč, ne premalo.
Zanimivo, mi smo tudi pristali na Vršiču. Pa potem še v Bovcu in Tolminu in nazadnje še v Novi Gorici :)
Uf, ste pa predelal. Saj če bi imel več časa, bi šel z vami.